Bergen, ki so ga ustanovili leta 1070v čudovitem fjordu in je bil do leta 1300 norveško glavno mesto, je danes drugo največje mesto v deželi. Zgodovinska privlačnost starega hanzeatskega mesta se nepretrgano ohranja v pristaniški četrti Bryggen. Slikovito prepletene lesene hiše, pisarne in skladiščne barake nekdanjih hanzeatskih trgovcev, ki so prevažali sol in polenovke za menjavo med Bergnom in Hamburgom, je UNESCO zapisal v seznam svetovne kulturne dediščine. Toda niti Bryggen niti tri srednjeveške cerkve, niti trdnjava Bergenhus in stara mestna hiša, niti tihi dom skladatelja Edvarda Griega niti tradicionalni rožni in ribji trg s svojo kljubovalno mediteransko barvitostjo v večno deževnem Bergnu ne morejo prikriti, da se je mesto zaradi naftnega vzpona spremenilo. V središču poganjajo iz tal nebotičniki koncernov, na obrobju in na lepem nabrežju fjorda vsepovsod gradijo. Vzporedno z novo industrijo, ki je povezana z nafto, nastajajo nove stanovanjske četrti, v okoliške hribe se zarezujejo nove ceste in čez fjord se pnejo novi mostovi. Pravi Bergen postaja vse bolj muzej.
