Nekoč se je na Norveškem vse vrtelo okrog vode, danes se vse vrti okrog nafte. Nekoč Norvežani niso živeli slabo od svojih tradicionalnih gospodarskih panog, danes živijo dobro z visokimi plačami in pretiranimi cenami pregrete konjunkture. Zemljepisne značilnosti so za gospodarski razvoj Norveške bolj slabe, lega na severnem obrobju in brezpotja na kopnem z velikimi razdaljami, slabo rodovitne pokrajine, zato pa veliko obale in vode. Toda Norvežani so znali pomanjkljivosti že zgodaj spremeniti v prednosti. Njihova glavna zaposlitev je postala pomorstvo, kamor štejemo osvajalska potovanja vikinških ladij, trgovska potovanja v okviru Hanse, roparske vožnje ribiške industrije do današnje nevarnosti prevelikega izlova in sodobno plovbo zaradi izvoza, katere donosnost vse bolj ogroža prevoz na ladjah iz držav v razvoju, saj so njihove storitve cenejše kot norveške. Norveška je pač dežela visokih plač in cen. Norveška pa ne spada med največje na svetu samo kot ribiška in pomorska država. Zaradi morja in kopenskih voda, gorskih slapov in zajezitvenih jezer na nenaseljenih planotah, zaradi vsega velikanskega potenciala vodne energije je Norveška postala vodilna proizvajalka naravi prijaznega električnega toka. Na prebivalca pride več kot 18.000 kilovatnih ur električne energije, presežke izvažajo v sosednje države, še vedno pa ostane dovolj energije za oskrbo drugače zasnovanega norveškega gospodarstva, V bližini hidroelektrarn deluje industrija, ki porabi izredno veliko energije, in druge dežele bi njene potrebe težko pokrivale brez toplotnih in jedrskih elektrarn. Tako proizvajajo na Norveškem: aluminij, magnezij in umetna gnojila z naravi prijaznim električnim tokom, pri čemer pa je nastala nova težava, smog, v hladnem podnebju fjordov se odpadni plini te industrije ne razpršujejo dovolj.
